Jože Derlink, Lilijana Gantar Žura, Boštjan Trilar in Jernej Hudohmet so podpisali dogovor o skupnem projektu. / Foto: Tina Dokl

Kadar je potrebno oživljanje z defibrilatorjem, so še kako pomembne prve sekunde in minute, zato se v Kranju in okolici poleg opremljenosti z njimi vzpostavlja mreža prvih posredovalcev, ki pa morajo biti za to primerno usposobljeni.
Kranj – V začetku tedna so Mestna občina Kranj, Zdravstveni dom Kranj, kranjska izpostava Uprave za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Mestne občine Kranj, Gasilsko-reševalna služba Kranj, civilna zaščita občine in prostovoljna gasilska društva z območja mestne občine Kranj podpisali dogovor o skupnem delovanju v primerih, ko je potrebno oživljanje obolelih ljudi z defibrilatorjem.

Zamisel o projektu je nastala pred štirimi leti (2012) z namenom, da se vzpostavi sistem učinkovite uporabe polavtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED).

»Odpovedali smo se sredstvom, ki so bila namenjena nakupu reševalnega vozila, ki so ga vedno pomagali kupiti na Mestni občini Kranj skupaj z drugimi občinami, ki jih pokriva kranjski zdravstveni dom. Ocenili smo, da bo ta denar imel boljši namen, če pomagamo pri nakupu AED-jev za prostovoljna gasilska društva, saj s tem pomagamo pri preživetju ljudi, kajti sami imamo do bolj oddaljenih krajev daljše odzivne čase,« je ob podpisu pogodbe poudarila direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura.

Kot je pojasnil predsednik Gasilske zveze MO Kranj Jože Derlink, je ob namestitvi AED-jev pomembno ne le, da se z njimi opremijo tista prostovoljna gasilska društva, ki so bolj oddaljena od centra, pomembno je tudi, da imajo usposobljene ljudi, ki so pripravljeni reševati življenja z opremo AED, saj pri zastoju srca štejejo sekunde.

»S projektom smo začeli na območju, ki ga pokriva Ambulanta nujne medicinske pomoči Kranj. Vedeli smo, da je nujno izobraževanje prvih posredovalcev, kar je zagotovilo zdravstvo. Prav tako je potrebna osnovna oprema, za kar smo se obrnili na občine. V dogovor so se najprej vključevale bolj oddaljene občine, z obrobja proti centru, in Mestna občina Kranj je enajsta, ki je podpisala dogovor,« je povedal vodja kranjske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Jernej Hudohmet, kranjski župan Boštjan Trilar pa se je zahvalil tako pobudnikom projekta kot gasilcem in vsem, ki rešujejo življenja.

Prvi posredovalci morajo namreč najprej opraviti dvodnevni tečaj iz oživljanja, ki ga organizira in izvede Zdravstveni dom Kranj. Ob koncu tečaja opravijo izpit, s katerim si pridobijo licenco, ki jo morajo nato obnavljati vsako leto. Med tem časom izvajajo tudi redne vaje. Na ta način so prvi posredovalci ustrezno strokovno usposobljeni in pripravljeni za ukrepanje. Kot je povedal vodja nujne medicinske pomoči v Kranju Mitja Mohor, je trenutno usposobljenih okoli sto dvajset prvih posredovalcev. »Naša želja je, da projekt resnično živi in da se razširi. Do Zgornjega Jezerskega se na primer vozimo okoli 45 minut, in če imate tam srčni zastoj in nihče ne pomaga, je to že usodno. Z vsako minuto, ko se srce ustavi in nič ne naredimo, se zmanjša verjetnost preživetja za deset do dvanajst odstotkov. Zato je smisel prvih posredovalcev ravno v tem, da lahko tam, kjer stanujejo, takoj posredujejo. Nekaj ljudi so že uspešno rešili,« je povedal Mitja Mohor in pojasnil, da imajo na območju, ki ga pokriva Ambulanta nujne pomoči Kranj, letno med trideset in štirideset intervencij s posredovanjem ob srčnem zastoju. Vir: Gorenjski Glas