Navodila za slikanje ter objavljanje na spletišču

  • Slikamo vedno z originalnim telefonskim programom, aparat držimo horizontalno (razlaga sledi nižje).
  • Ne slikamo z tretjimi programi (3rd party) kot so Messenger, Instagram, Facebook, Twitter saj ti ne podpirajo dodatnih funkcij, ki jih ima telefon ob slikanju.
    Ti programi procesirajo sliko in s tem takoj zmanjšajo kvaliteto slike, da si prihranijo prostor. S tem se slike hitreje nalagajo pri brskanju po medijih.
  • Slikati je najboljše v največji ločljivosti, po možnosti v *.raw formatu.
    Tak format vsebuje največ informacij o barvah, globinah, leči itd. saj ni procesiran in stisnjen. Slika v tem formatu zasede seveda tudi več prostora.
    Drug format je *.JPEG, *.JPE verjetno bolj poznan kot *.JPG, ta format je že stisnjen vendar še vedno kvaliteten.
    To velja za originalno “prvo” sliko, samo pretvarjanje slik je odvisno od nastavitev procesiranja in obdelave fotografije.
  • Iphone telefoni uporabljajo pripono *.HEIC (High Efficiency Image File Format), ter prav tako *.jpg. Adobe Lightroom CC za iOS, podpira raw fotografiranje.
    Vse te formate programi za urejanje slik odprejo brez problema, prav tako telefonski urejevalnik na istem telefonu.

Kaj slikati in kaj deliti v splet?

Odvisno od situacije ali je to intervencija, vaja, druženje. Dokumentiranje postopkov dela operative, škode, vaj itd. je dovoljeno.
Objavljanje vsega ni dovoljeno že samo po zakonu ZVOP-1 in še mnogih drugih. Posvetujte se z vodjo/poveljnikom.

Če pristopi posameznik, ki ostro nasprotuje slikanju se mu obrazloži, da se slika operativni del, nastalo škodo, postopke intervencije ali vaje ipd.
Pojasni se mu, da bomo naslove, ter vse osebne podatke, ki jih fotografija vsebuje zakrili pred morebitno objavo.

  • Če vidimo, da gasilec/ka ne uporablja ustrezne zaščitne opreme, ki je za dogodek oz. v času dela potrebna in predpisana ga ne vključimo v sliko saj taka slika ne bo objavljena.
  • Alkoholnih pijač na slikah nikoli ne objavljamo, če je iz fotografije razvidno, da je to druženje gasilcev v intervencijskih/delovnih oblekah v gasilskih domovih ipd.
  • Ne objavljamo poškodovanih oseb, ki imajo vidne poškodbe.

 

Največji problem s slikanjem je, če je slika preveč izpostavljena (ponavadi, ko smo obrnjeni proti viru svetlobe – sonce, luči itd.).

  • To pomeni, da programsko skoraj ni mogoče spraviti sliko v normalno stanje oz. jo programsko pravilno izpostaviti.
  • Preveč izpostavljena ne vsebuje več vseh informacij, kot npr. premalo ali pravilno izpostavljena.
  • Preveč izpostavljena (prežgana) slika je slika, ki vsebuje preveč beline.

Sam telefonski urejevalnik slik, ki vsebuje histogram vam to tudi lahko prikaže (npr. Lightroom cc). Na desni sliki je histogram iz programa Adobe Photoshop in Adobe Lightroom (oblaki niso več razvidni ob preveliki izpostavljenosti, že sami filtri iz socialnih medijev te slike več ne morejo popraviti ali pa jo popravijo napačno).
Branje histograma je že bolj zahtevno ampak, če pa koga zanima zakaj same slike ne izgledajo kvalitetne in dobre, si lahko več o histogramu prebere tukaj.

High Dynamic Range (Visoko dinamično območje) oziroma HDR je proces računalniške obdelave slik. Uporablja se predvsem v fotografiji, videu in 3D.
V tej tehniki računalniške manipulacije se zlije več slik z enako vsebino in drugačnimi stopnjami svetlosti v eno. Rezultat tega zlitja je večji nabor tonov svetlosti v sliki, kar pomeni, da je v zelo temnih in zelo svetlih območjih slike več detajlov. Ker senzorji kamer in fotoaparatov nimajo tako širokega razpona, je lahko slika v kontrastnih pogojih brez detajlov v določenih območjih, kar je ovira za nadaljnjo obdelavo. Če je, na primer, slika zelo temna in jo skušamo računalniško posvetliti, se bo zaradi pomanjkanja detajlov hitro pojavil digitalni šum in bo stopnja svetlosti, v kateri slika nima očitnih artefaktov, grobo omejena. V primeru HDR obdelave je nabor informacij o svetlosti odvisen od detajlov v originalih (negativih) pred zlitjem. Če je razpon v originalih dovolj širok, se lahko v nadaljnji obdelavi sliko posvetli veliko bolj natančno, kajti detajli pri svetlenju so bili pridobljeni iz svetlejših originalov HDR slike.
HDR slika hrani 32 bitno natančnost svetlosti, kar pomeni 2³²=4294967296 tonov svetlosti, medtem ko original, kot ga vidi senzor hrani le 8 bitno natančnost – to je 256 tonov svetlosti.

HDR v fotografiji
V večini se originali za HDR pripravijo s tremi fotografijami – ena ima optimalno osvetlitev, najtemnejša ima osvetlitev za dve stopnji nižjo (-2 EV), najsvetlejša pa dve stopnji višjo (+2 EV). Za višjo natančnost se uporablja razlika za eno stopnjo natančnosti od optimalne osvetlitve (-2, -1, 0, +1, +2 EV).
Za želen rezultat pa po navadi zlitje originalov v HDR ni dovolj, ampak je to stvar nadaljnje obdelave, ki je lahko veliko bolj drastična in natančna.

 

Slikanje z AR-lockom (rumen kvadrat).
V tem primeru bi tapnili na ekran tam kjer je najsvetleje, se pravi na okno, ter z desnim drsnikom (z rumeno ikono svetlosti) nastavili ustrezno svetlost. Enako velja za snemanje.

Prikaz slike v *.raw formatu (na spletu je slika pretvorjena v *.jpg) pred urejanjem. Urejena slika je shranjena v *.jpg format z dodanimi filtri, rotacijo slike, približevanje slike, povečanjem izpostavljenosti na nekaterih delih itd.

Slikamo vedno horizontalno in ne pokončno.

Ali pa kar dvakrat – horizontalno in pokončno.

Skoraj vsak slika pokončno, ker želi sliko deliti v socialne medije, katerim se najbolj poda portrait mode. Ti mediji sliko pretvorijo in pomanjšajo.
Zgornja slika kaže, da nekateri mediji zasedejo polovico slike na razmerju 16:9 ter resoluciji 1920x1080px nekateri pa celo tretjino.
Pri uporabi maksimalne resolucije fotoaparata, je prostora za obrezovanje ter povečevanje več. S tem se pa tudi poveča sama kvaliteta slike.

Želimo si ohraniti minimalno resolucijo 1920×1080 px v razmerju 16:9.

Če slikamo horizontalno in bi bil željen fokus v sredini slike ali pa nekje drugje na sliki (ne čisto pri robu), lahko samo sliko obrežemo in pomanjšamo/povečamo na želeno razmerje (aspect ratio) ter resolucijo.

Razmerje slike 16:9 (primer za SG s10 – 4608 x 2592px) pušča več prostora za obrezovanje na razmerje 9:16, 4:5, 8:10, 1:1. Sliko lahko približamo (pomanjšamo) za več kot 2x, da dosežemo resolucijo 1920x1080px ter 4:3 (SG s10 – 4608×3456) za več kot 3x.

  • Facebook, Instagram ter Snapchat podpirajo 1920×1080 px resolucijo (horizontalno), kar je v razmerju 16:9 ter Twitter 1280x720px.
  • Prikaz slik na telefonih je seveda drugačen, če ne podpirajo rotiranja aplikacije.
  • Video posnetki so idealni v razmerju 16:9 1080p (1920×1080 px).

Primer rezanja slike, originalni ratio 4:3.

Pred tem se sliko prej uredi ter kasneje obreže in pomanjša. Rezultat je na koncu isti in s tem je originalna slika primerna tudi za na spletno stran ter za uporabnike računalnikov in ne samo uporabnike telefonov.

Skoraj vsaka spletna stran, vključno z nekaterimi socialnimi mediji, se prilagaja glede na višino ter širino vidnega polja (ekrana) ter resolucije (responsive design). Zato pa sam prikaz spletne strani ni isti za vsakogar. Nekatere spletne strani vključno z našo pomanjšajo slike in shranijo v več formatih, odvisno od lokacije prikaza slike.

Kaj pa če neka slika res dobro izpade ali jo zavržemo zato, ker slika ni v skladu z našimi objavami?

Taka slika se vseeno zavrže, saj se porabi veliko časa za urejanje oz. predelavo slike, je pa seveda odvisno, kaj v sliki ni v skladu oz. ali bo slika po obdelavi še vedno kvalitetna.

Primer obdelave slike s popravkom zavesice v naslednji sliki.
Slika je bila že predhodno obdelana pred dodatnimi popravki vključno z napačno vpeto zavesico.

Slike naložimo v društveni Google Drive v pravilno mapo. Če mape ni še na seznamu jo ustvarimo z npr. Požar xy 1.1.2020. Kdor nima dostopa naj ga zahteva.

© 2024 Gasilci-Britof.eu